Avatar legende

BUMERANG

Darovanje je dejanje, ki odvzema breme bivanja v tem neznanem svetu.

Osebno se nikdar nisem sprijaznil z mislimi o nesmislu bivanja. Zmeraj sem iskal zadovoljiv odgovor na bistvena vprašanja, ki jih človek ima tokom življenja. Po vseh poteh, ki jih je nemirna želja po spoznanju sprožila kot puščice, da so poletele in me zadele kot bumerang, sem sprejel odločitev in kot darilo, ti zaupam spoznane skrivnosti. O izvoru in poti, katera vodi skozi preizkušnje. Nekatere precej neobičajne, so »vsaj zame, ki sem odrasel v novem času tehnologije«, povezane z nitmi daljne preteklosti. O skrivnostih bom spregovoril, ker obstajajo in to kar ti bom zaupal naj služi kot kompas. Za svetove brez oken in vrat in pot vanje se prične tukaj, kjer je zigota tvojih misli. Bindu točka kot jo poimenujejo Indijske Vede. Jaz ji pravim Zigota Uma. Kako sem se znašel na tej poti in kaj sem izkusil, o tem govori to pisanje. »Ali se bom kdaj vrnil, me sprašuješ ? » Seveda! Čigar so misli potopljene v neskončnost, je izgubljen za vse. Zato sem se vrnil v trenutek kot bumerang, slišiš zvok ? Om,..,poslušajva odmeve iz Zigotama. «Misli so obstale v breztežnem prostoru in odstopile prostor v prvi vrsti, poslušalcu, ki je nema priča dogodka, brez kakršnega koli mnenja ali razumevanja, celo brez lastnega zvoka.«

Om, časi so takšni, da ti kot prednik dajem v vedenje in popotnico, transmisijo uma zelo zgodaj.

Potem, ko boš tudi ti od zvenel v času in prostoru, te pričakam, da odigrava melodijo popolnosti. A vsem spominom bo dirigent Zigotam, abstraktni pojem spočetja v katerega se prelivam z vdihom in kamor izginevam z vsakim izdihom. Zvok besed in pesmi stvarstva je zmeraj prisoten. Lahko slišim smeh in izrečene besede prednikov, kot da niso preminili. Odmevajo v svetu, kamor tudi jaz potujem. Kot odmev, kot odmev. Zapuščam ti spomin v katerem odmeva zvok mojih misli. Om čas je, da greva na pot do izvora in izgineva v trenutek spočetja uma. »Zadihal sem skozi Doo« in mrmral frekvence spomina prednikov ter dovolil, da me zavrtinči v svetove abstrakcij in mentalnih projekcij. V trenutku astralnega poleta, kri vibrira v možganih, pritisk na dihala se poveča in ko se pogled ustavi, poletim v svetove, ki jim ni kraja, vse dokler se telo samo po sebi ne povrne v budno stanje.« Želel sem, da občuti izkušnjo astralne vibracije telesa medtem, ko sem jaz poglobljen drugje.

Om me je opazoval z modrostjo slepca in ko je odprl oči je bil njegov pogled prikovan v točko prostora vidnega samo njemu. Odšel sem kuhati čaj.

« Mm, diši po Orange Mate.«

Med tem, ko se hladi čaj, se ohladijo abstraktne misli v sinergijo, ki me napolni z občutkom tihega optimizma.

Om , ki se je medtem presedel na vzhodno stran, pije čaj. Zatopljen v aromo, ki je dišala iz nežne japonske skodelice na kateri je poslikani modri bambus, je deloval zelo poetično.

Om, kaj je zate pomembno ? «sem spregovoril.«

Ne vem, »odvrne « vprašam se le, kako naj spoštujem vse kar mi se pojavi na poti enakomerno. Priznam, da mi je ta oblika bivanja neznansko inspirativna, vendar obstaja strah, da bom izgubil igro, saj ga ni čez vloge »gospodarjev in slug.« Pa mi ti povej, kako vidiš socialne odnose ali »darmo bivanja«. Razmislim za trenutek, pogledam v notranje ogledalo in.. Vse kar storiš je kot bumerang. »Vrne se k izvoru.« Kar sam želiš to daješ. Vprašanje časa je kdaj bo tvoja misel postala potok,reka,morje,dež, čaj.«srk, sreb.«

Opazujem ga ali razume. Ha,ha,ha se nasmeje in med smehom reče »Tudi tebi se čajček hladi,« hahaha. Nalezljiv smeh tudi mene potegne in skupaj se zvijava od smeha dokler ni čajnik prazen.

Hej, Du kje si to našel, tega ne bom pozabil. Hvala Om, obljubi, da ne boš zanikal skrivnost izvora in vsem strobezljal neresnice. Veš da bom, preizkusil metodo bumeranga, mi odvrne. Dovoli, da tokrat jaz postrežem čaj. Zadovoljno se mi nasmeje, jaz pa ga strogo pogledam in preverjam ali je dovolj odločen v svojem spoznanju. »Čaj sva že spila odvrnem.« Seveda, odvrne on, vendar čas namenjen čaju še ni minil. Potlej pa umijeva skodelice velja?

Om, kot da bi poslušal svoj odmev. Velja ! Raje vem, da vprašaš kot naštevaš trditve, ki jih posnemovalci govorijo pred šolsko tablo, češ glejte saj znam za odlično oceno. Najti pravo vprašanje, ki odklene vrata percepcije je odgovor.

Ali si kdaj zgrabil vprašanje stoodstotno in ga predihal ? Ali te je pot do odgovora tako presunila, da si spoznal, da prihajaš iz neznanega sveta domov, da je odgovor resnično tvoj in ne teorijska fraza popularnih besed s katerimi se danes igrajo v medijih. Kaj je tvoje vprašanje Om? Du! » Vzklikne!« Ali naj umijem še tvojo skodelico? Hvala za prijazen namen Om a nekatere reči moram, želim, hočem, ljubim opraviti sam. V redu potlej me ne potrebuješ sedaj, naj grem? Ne, Om. Vse kar sem te prosil je, da vprašaš pravo vprašanje.

Ne pričakujem, da boš zmogel že danes, vendar vedi, lahko te preseneti in ljudje bodo želeli vedeti odgovor. Kaj jim boš dal, če niti vprašanja nisi poznal ? »Om, se zamisli in v nekakšni nejevoljni grimasi reče:«Kaj naj storim da pravo vprašanje dobim Du ? » Odvrzi odgovor kot bumerang in počakaj. Med tem ko bumerang leti, je čas odprtih vrat in v tem trenutku lahko izveš ali »je vprašanje pravo, kajti odgovor te zadane tako ali drugače. Od vprašanja je odvisno, kakšen bo tvoj odnos do odgovora, ki je sicer že vsa tisočletja enak.